Otrok se rodi. Po katoliškem nauku je za novorojenčka zdaj “odrešenjsko nujno”, da je krščen (kat. katekizem str. 1277). Starši imajo “naročilio” (1251), da prinesejo otroka k krstu – sicer bi mu kratili “neprecenljivo milost, da postane Božji otrok (1250). Če otrok umre nekrščen, ne bi prišel v “Božje gledanje”, torej ne v nebesa, ker se ga še naprej drži “izvirni greh” (Neuner-Roos, 526, glej okvir 7, str. 8). Tudi po luteranskem nauku je krst “odrešenjsko nujen”, zato ga starši “naj ne kratijo” otroku.
Psiho – pritisk
Za moralni pritisk je še predobro poskrbljeno: Kdo bi že tvegal, da njegov otrok ne pride k Bogu, torej pozneje pristane v peklu, čeprav je to izgovorjeno samo posredno? Staršem se tukaj ni bati samo za otrokov dušni blagor, temveč tudi za njihov lastni, če ne ravnajo tako, kot predpiše cerkev. Otroka torej prinesejo h krstu. Dobi krstno oblačilo, krstno svečo, mazilijo ga in oblijejo z vodo. Starši ali boter izrečejo za majhnega človeka, ki še ne more dojeti nobene misli “krstno zaobljubo”, “hudobni duhovi” so pregnani.
Svetopisemske spremembe
Za utemeljitev teh ceremonij se cerkve sklicujejo na domnevno izjavo Jezusa iz Nazareta, ko naj bi po Svetem pismu rekel: “Vse ljudi naredite za moje učence in jih krstite v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha” (Mt 28,19). Toda večina znanstvenikov pojmuje, da je prav to mesto moralo biti pozneje vrinjeno v Sveto pismo, je torej ponaredba. Sumljivo je predvsem klicanje trojstva – saj je bilo to šele 381 dogmatično določeno. Poleg tega: Tudi če je stavek avtentičen, pa je v cerkvi zavestno razložen napačno. Kajti stavek “Naredite jih za učence” pomeni v grškem pratekstu: “Učite jih”. Tako je npr. prevedel tudi Luther in tako piše v Luthrovi bibliji do 1956, preden je bilo nadomeščeno z “naredite za učence.” Ljudi naj bi potemtakem najprej poučili in nato krstili ter pozneje seveda učili naprej (V. 20), kar pa ni mogoče pri dojenčkih.
Toda cerkev spremeni pomen in pojasni, dojenčke naj bi “naredili za učence” s tem, da jih krstijo za to, da bi po možnosti za časa življenja ostali plačilno sposobni člani. Tega Jezus ni hotel.
Usmrtitve
Za časa reformacije se je v mnogih ljudeh prebudila zavest, da je nekrščansko malega otroka, brez upoštevanja njegove svobodne volje, prisilno krstiti v neko ustanovo. Toda baptisti, ki so odklanjali krst otrok, so bili krvavo pregnani in iztrebljeni tako od katoliške kot tudi od protestantske cerkve.
Kaj je hotel Jezus iz Nazareta
Res, da se je pustil krstiti Janezu Krstniku. Toda to je bil simbol za Njegovo povezanost z Bogom. Jezus sam ni krstil z vodo. Ljudi je učil, da izpolnjujejo Božje zakone. Kdor dela tako, prejme duhovni krst, ki nima ničesar opraviti s ceremonijo. Jezus je spoštoval človekovo svobodno voljo. Tudi prvi kristjani niso krščevali dojenčkov. To se je začelo šele proti koncu drugega stoletja. Nastajajoča ceremonialna cerkev je zaradi enostavnosti sprejela pri tem številne rituale in nadrobnosti iz antičnih misteričnih kultov, ki so bili takrat močno razširjeni v Sredozemlju; škropljenje z vodo, nadahnjenje otroka za preganjanje nečistih duhov, belo krstno oblačilo, krstna sveča, krstni boter, krstna zaobljuba – vse to so torej poganski običaji, ne pa krščanski.
Katoliški nauk
Nekrščanski otroci v pekel!
Po katoliškem nauku morajo “duše, ki so umrle v težkem grehu” v večni pekel. “Ta obstaja za duše, ki so bile obremenjene samo z izvirnim grehom (ki velja kot “težki greh”), z izgubo “Božjega gledanja”. (Neuner-Roos, Der Glaube der Kirche, S. 530) Ta zadeva nekrščene dojenčke in male otroke. “Za duše z osebnimi grehi” obstaja pekel vrh tega “v peklenskih mukah”. Nevarnost, da izgubi ne samo “gledanje Boga”; temveč mora preko tega za vso večnost trpeti strašne muke, bi po katoliškem nauku za nekščenega otroka začela v trenutku, ko loči dobro od zla in lahko zagreši “težki greh.” Vse to je nasprotje temu, kar je hotel Jezus. Oni ni učil niti večnega pekla niti krsta dojenčka, temveč je rekel: “Sledite mi!”
Navedeni tekst je del nemške brošure “Od zibelke do par” (Von der Wiege bis zur Bahre), ki je izšla decembra 2000.
Celotna brošura v slovenskem prevodu je na razpolago na http://www.zrtve-cerkve.org/html/od_zibelke_do_par.html
© Verlag Das Weisse Pferd
Max-Braun Str. 2, 97828 Marktheidenfeld, Nemčija
Internet: http://www.das-weisse-pferd.com
E-mail: info@das-weisse-pferd.com