Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 Ljubljana
10.6.2016
Zadeva: Pobuda splošnega pomena v zvezi z realizacijo ustavne pravice do peticije iz 45. člena slovenske ustave
Spoštovani!
Slovenska ustava je moderna ustava in vsebuje mnoge človekove pravice, med drugim tudi pravico do peticije (45. člen). Ta se glasi: Vsak državljan ima pravico vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Čeprav je zadeva ustavno jasna, pa se v praksi mnogokrat zatakne, saj organ, na katerega je vložena peticija, nanjo sploh ne odgovori ali pa odgovor ni vsebinski, kot bi moral biti. Kajti pravna teorija jasno pravi, da mora organ, ki prejme peticijo nanjo vsebinsko odgovoriti oz. se do nje opredeliti. Seveda pa mora biti odgovor podan v nekem primernem roku.
Tako je Koalicija za ločitev države in cerkve na Državni zbor RS naslovila 4 peticije, vse te peticije je lastnoročno ali elektronsko podpisalo več kot 50.000 ljudi, in sicer:
- Peticijo za odpravo državnega financiranja rimskokatoliške cerkve
- Peticijo za popolno obdavčitev katoliške cerkve
- Peticijo v zvezi s poplačilom dolgov holdinga mariborske nadškofije
- Peticijo za prepoved krsta dojenčkov.
Na nobeno od teh peticij nismo dobili vsebinskega odgovora od Državnega zbora ali njegove komisije za peticije. Tako nam je navedeni organ kršil ustavno pravico do peticije.
Zato smo pripravili predlog Zakona o načinu izvrševanja ustavne pravice do peticije, ki bo na zakonski ravni uredil, kako naj bi se realizirala ustavna pravica do peticije. Predlog peticije je na koncu tega pisanja.
V zvezi z neodgovori na naše peticije s strani DZ smo se obrnili tudi na Varuha človekovih pravic, ki je ugotovil, da nam je Državni zbor kršil ustavno pravico. Naš primer je opisan v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic RS za leto 2015, začenši na strani 38. Pripominjamo še, da tudi Varuh človekovih pravic meni, da pravica do peticije ni ustrezno urejena in da naj bi se ta pravica zakonsko uredila.
Na podlagi navedenega predlagamo, da naslovni organ našo pobudo preuči, jo sprejme, pravno dodela in nato pošlje v sprejem vladi. Ta pa naj predlog zakona posreduje v sprejem slovenskemu parlamentu.
Pozivamo vas, da nas obvestite o usodi te pobude.
Hvala in lep pozdrav!
Koalicija za ločitev države in cerkve
Herman Graber, vodja
Vlado Began, pravni zastopnik
P.S.
Koalicija za ločitev države in cerkev ni pravna oseba, temveč skupnost fizičnih in ene pravne osebe. Več o njej je na https://www.locitev-drzave-cerkve.eu.
___________________
Predlog se glasi:
Teze v obliki členov za Zakon o načinu izvrševanja pravice do peticije
- člen
Vsak državljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena (v nadaljevanju: peticij) na državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organ).
- člen
Organ, na katerega je peticija naslovljena, se mora do peticije opredeliti in vložniku nanjo pisno odgovoriti.
Odgovor mora biti resničen in celovit, organ mora odgovoriti na vse navedbe, predloge oz. zahteve vložnika peticije.
- člen
Organ mora vložniku peticije podati odgovor v roku 15 dni od prejema peticije, v zapletenejših zadevah pa v roku 30 dni.
Če je peticija naslovljena na kolegijski organ, mora ta o odgovoru odločiti na svoji seji. Tisti, ki vodi kolegijski organ, mora peticijo uvrstiti na dnevni red seje.
- člen
Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa, če v roku iz 3. člena tega zakona ne posreduje vložniku peticije odgovora nanjo ali če odgovor ne vsebuje vseh sestavin iz 2. odst 2. člena tega zakona.
Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba kolegijskega organa, ki ne zagotovi obravnave peticije na seji tega organa.
- člen
Ta zakon začne veljati v roku 15 dni po objavi v Uradnem listu.
Obrazložitev:
Ustava v 45. členu določa, da ima državljan RS pravico do peticije. Iz omenjenega ustavnega člena pa izhaja le gola pravica do vlaganja peticij, naslovniku peticije pa ne nalaga, da bi se moral do nje opredeliti, prav tako besedilo ustavnega člena ne vsebuje pravice vložnika peticije do odgovora. Vendar pa to ne pomeni, da se organ do peticije ni dolžan opredeliti, saj ta njegova dolžnost izhaja iz 15. člena ustave. [1]
Da bi se lahko pravica do peticije učinkovito in dejansko izvrševala, mnogi organi namreč ignorirajo vložene peticije in nanje ne odgovorijo, je potrebno v smislu 15. člena ustave sprejeti zakon, ki bo predpisal način uresničevanja omenjene pravice, s čimer bo zagotovljeno učinkovito in dejansko izvrševanje ustavne pravice do peticije.
_____________
[1] Iz Komentarja Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002.