Počasi se polega prah, ki ga je dvignil cerkveni blagoslov podružnične šole in telovadnice na Polici pri Grosupljem. Na žalost pa ta blagoslov ni bil edini takšne vrste v Sloveniji, bilo naj bi jih že na desetine, pa tudi cerkvenih blagoslovov drugih državnih objektov je mnogo.
Vprašanje, ki se pri tem zastavlja, je, ali je cerkveni blagoslov šole na Polici v skladu z ustavo oz. zakonom. Po zakonu so v javnih šolah praviloma prepovedani organizirani verski obredi. V nekem podobnem primeru je šolska inšpekcija zaključila, da, čeprav je bil opravljen blagoslov na javni šoli, ni bilo kršitve zakona, ker ta verski obred ni bil organiziran. Pri tem se je inšpekcija sklicevala na mnenje Slovenske škofovske konference, da blagoslov šole ni organiziran verski obred. Zanimivo je, da se je državna inšpekcija naslonila na mnenje cerkve, ki je bila v bistvu »stranka v postopku«. To pa je vsekakor nerazumno, saj je jasno, da cerkev ne bo pljuvala v lastno skledo. Ali je bil blagoslov šole spontan dogodek, ali je duhovnik skočil iz občinstva, presenetil vse in izvedel verski obred blagoslova? Jasno je, da ne, saj je bil blagoslov v uradnem delu prireditve in kot takšen organiziran. Če inšpekcija ne ve, kaj pomeni »organiziran«, zaradi te »nevednosti« je namreč šla spraševat cerkev, bi se lahko obrnila na strokovnjake (sociologe religije) ali pa bi odprla Slovar slovenskega knjižnega jezika. Sporni blagoslov je torej bil v nasprotju z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki v 72. členu prepoveduje organizirane religiozne obrede, saj je bil organiziran.
Dejstvo je, da so blagoslovi javnih šol in drugih državnih objektov v nasprotju s slovensko ustavo, ki v 7. členu določa ločitev države in verskih skupnosti, torej tudi katoliške cerkve. Država mora biti nevtralna do verskih skupnosti, nobene ne sme podpirati ali s kakšno identificirati. S tem, ko je dovolila katoliški cerkvi blagoslov javne šole ali pa kakšnega drugega državnega objekta, se je postavila na stran te cerkve in tako ni bila več nevtralna. Cerkvi je na državnem prostoru omogočila versko dejavnost, omogočila ji je širjenje vere, saj je bistvo cerkvenih obredov širjenje katoliške vere. Katoliška cerkev je blagoslovila tudi dve slovenski vojaški ladji. Čeprav kleriki s prižnic oznanjajo Božjo zapoved Ne ubijaj, pa blagoslavljajo vojaške ladje in drugo orožje, torej nekaj, kar je namenjeno ubijanju. Ali gre to skupaj? Ali ne pomeni blagoslov orožja napad na pravico do življenja?
Ustava v 7. členu govori tudi o enakopravnosti verskih skupnosti. Ali so javno šolo na Polici pri Grosupljem blagoslovili tudi predstavniki drugih verskih skupnosti, registriranih v Sloveniji? Če ne, zakaj ne? Ali zato, ker niso hoteli ali zato, ker niso imeli možnosti? Skoraj gotovo je, to pa izhaja iz izkušenj ob podobnih dogodkih, da druge verske skupnosti, ali pa vsaj večina med njimi, te možnosti ni imela. In če je ni imela, potem so bile te verske skupnosti v neenakopravnem položaju s katoliško cerkvijo, ki je ta to možnost imela. Zato je pri takšnih blagoslovih kršen še 7. člen ustave v delu, ki govori o enakopravnosti verskih skupnosti.
Kako dolgo bo država še favorizirala katoliško cerkev in kršila svojo lastno ustavo? Ali odgovorni politiki s takšnimi ravnanji ne uničujejo zaupanja mnogih državljanov v Republiko Slovenijo? In tako rušijo temelje sekularne države in jačajo »državne« temelje katoliške cerkve.
Koalicija za ločitev države in cerkve
Tekst je bil objavljen v Večeru dne 6.10.2017, Nedeljskem dnevniku 19.11.2017 in na spletni strani Lokalno.si
Na objavo v Večeru (28.9.2017) se je odzval g. Soršak, ki je napisal:
Blagoslov javne šole na Polici (2)
V pismu, objavljenem v Večeru, se avtor sprašuje, kako je mogla država dovoliti blagoslov šole, če je to v nasprotju z 72. členom zakona in s 7. členom ustave, ki določa ločitev države in verskih skupnosti, torej tudi Katoliške cerkve.
Tudi če bi oba omenjana člena to prepovedovala, bi bila to krivična zakonodaja, ker bi kršila osnovno človekovo pravico do izpovedovanja vere. Kot vse kaže, avtorju komentarja še ni jasno, kaj je to ločitev Cerkve od države. Ločitev obstaja samo na institucionalnem nivoju, nikoli pa na ravni osnovnih človekovih pravic. Tu je vedno bila in tudi bo absolutna identiteta med državo in Cerkvijo, ker gre v obeh primerih za iste državljane. Tovrstne pripombe, kot so izražene v pričujočem pamfletu, so zgolj odraz samo slepega in strupenega sikanja proti vsemu, kar ima pridih religioznega.
Slavko Soršak, Slovenska Bistrica
Naš odgovor, ki je bil objavljen v Večeru (7.10.2017) se je glasil:
Blagoslov javne šole na Polici (3)
Na zapis z gornjim naslovom, objavljenim v Večeru 28.9.2017, se je odzval g. Slavko Soršak. V odzivu je napisal, da tudi če bi 72. člen zakona in 7. člen ustave prepovedovala blagoslov šole, bi bila to krivična zakonodaja, ker bi kršila osnovno človekovo pravico do izpovedovanja vere in da ločitev obstaja samo na institucionalnem nivoju, nikoli pa na ravni osnovnih človekovih pravic. Ustavno sodišče ni enakega mnenja kot g. Soršak. Tako je v svojih odločbah navedlo, da je na podlagi načela o ločitvi države in verskih skupnosti »država zavezana k nevtralnosti, tolerantnosti in nemisionarskemu delovanju«. Še posebej je izpostavilo nevtralnost države do vseh verskih in drugih prepričanj, kar državi prepoveduje poistovetenje s katerimkoli izmed teh, prav tako vzpostavitev državne vere. Po 41. členu Ustave imajo državljani pravico, tako sodišče, da država prepreči vsakršno prisilno konfrontacijo posameznika s kakršnimkoli verskim prepričanjem. Posebej se je Ustavno sodišče izreklo tudi glede prepovedi konfesionalne dejavnosti v javnih vrtcih in šolah (odločba U-I-68/98): »Te so namreč javne (državne) institucije, financirane s strani države, in kot take v bistvu simboli, ki državo predstavljajo navzven in jo delajo spoznavno posamezniku, zato je legitimno, da je tu načelo ločitve države in verskih skupnosti in s tem tudi nevtralnosti države najbolj dosledno ter strogo izpeljano.« Ali je g. Soršak tudi proti takšnim stališčem Ustavnega sodišča?
Na koncu g. Soršak meni, da so naše pripombe zgolj odraz samo slepega in strupenega sikanja proti vsemu, kar ima pridih religioznega. To njegovo mnenje izhaja iz znanega cerkvenega stališča, da je vse, kar se ne sklada s cerkvenim, zlo, ki ga je treba odstraniti. Vprašanje pa je, kaj ima to skupnega s Kristusom, saj je ta učil ljubezen do bližnjega in ne demoniziranja svobodne volje ljudi. Ali ne bi bilo bolje, da bi g. Soršak, ki se ima po vsej verjetnosti za kristjana in ki očitno ima našo koalicijo za sovražnika, molil zanjo v smislu besed Jezusa, Kristusa, »ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo«.