Obrazložitev zahtevka državi Sloveniji.
V letu 2013 sem bil meseca oktobra član »X« verske skupnosti. Priključil sem se jim zato, ker so se mi bila všeč njihova verovanja, obredi in moralna načela. V začetku novembra istega leta sem izstopil iz te skupnosti, ker nisem več zmogel plačevati zneskov , ki jih je zahteval duhovnik te verske skupnosti. Namreč v oktobru 2013 sem duhovniku plačal 1.000€. Zahtevani znesek se mi je zdel visok, vendar je vztrajal pri svoji zahtevi za mesečna plačila in mi razložil sledeče:
Rekel je, da on ne prejema plače od države, ker plačo prejemajo samo katoliški in protestantski duhovniki zaposleni v vojski oziroma , da vsi katoliški in protestantski duhovniki dobijo plačane prispevke od plač on pa ne. Ker si mora on sam zaslužiti za plačilo svojih socialnih prispevkov in za svojo plačo, naj bi bila plačila vernikov zanj edini način za preživljanje.
Ko sem mu izrazil pomisleke o višini mojega prispevka je rekel, da je po tolmačenjih v odločbah Ustavnega sodišča bistvo ločenosti cerkve od države to , da vsaka religija sama predpisuje svoje obrede svobodno. Kar je rekel v nadaljevanju se mi je zdelo pretiravanje vendar bom poizkusil ponoviti: »Vsaka verska skupnost lahko na primer predpiše obvezno mesečno romanje duhovnika v Rim , Meko, obredni polet na Bahame, tudi v zasebnem letalu ali tudi obredno uživanje mašnega vina, tartufov ali zlatih hostij v omaki, če to želi. Verska skupnost lahko, če želi določi tudi individualno obredno spremstvo desetih duhovnikov za vsakega vernika posebej po petkrat dnevno za eno uro. Oporekanje smiselnosti takega obreda bi pomenilo kršenje verske svobode, saj po odločbah US vsaka skupnost svoje obrede svobodno določi. Zato bi na primer vojaku slovenske vojske , pripadniku verske skupnosti Y, bilo potrebno izvrševanje verske svobode omogočiti z zaposlitvijo na primer desetih ali če obred zahteva tudi več duhovnikov za vsakega »Y« vojaka.«
Po mnenju njega, duhovnika X , mora država , če plačuje stroške povezane z zagotavljanjem verske svobode pripadnikom ene verske skupnosti plačati tudi za vse druge, saj je v Ustavi zagotovljena vsem državljanom enakopravnost ne glede na versko pripadnost in še, da Slovenija ni taka država kot je na primer Pakistan , kjer je določena ena državna religija.
Če mi je duhovnik X pravilno razlagal domnevna dejstva, potem jaz kot pripadnik verske skupnosti X v primeru nepovrnjenega zneska iz mojega zahtevka nisem v enakopravnem položaju z znancem katerega žena je vojakinja in hodi v službo v slovensko vojašnico. Temu mojemu znancu namreč duhovno oskrbo nudi kurat, ki ga država plačuje iz proračunskih sredstev.
Duhovnik X, je še dejal, da bom denar, ki sem mu ga plačal dobil povrnjen od države , če bom to zahteval. Če pa zahtevek ne bi bil plačan, naj tožim državo na sodišču, tudi na Ustavnem, če ne bo šlo drugače. Rekel pa je še, da na zanesljivo povračilo lahko računam šele na ESČP. Dejal je, da na žalost včasih naše Ustavno sodišče reče tudi, da če bi bilo na primer v ustavi zapisano, da je nekaj črno, da to v bistvu pomeni, da je belo.
Kot na primer načelo, da je cerkev ločena od države, da se kot je razbrati iz dosedanjih odločb US pogosto tolmači, da cerkev dejansko ni ločena od države oziroma, so ločene samo nekatere, druge pa niso, ker to da so verske skupnosti enakopravne med sabo v bistvu pomeni, da niso enakopravne in to da so manjšine enakopravne tudi v bistvu pomeni da niso enakopravne.
Saj na primer, kot to , da imajo majhne države v Evropskem parlamentu več poslancev, kot bi jim na število prebivalcev pripadalo, da tega Evropskega načela slovensko pravo ne priznava, in je zato v svoji praksi določilo, da se najmanjšim verskim skupnostim ne da nobene podpore. Dejal je še , da slovensko US lahko spreminja ustavo, oziroma lahko interpretira določila ustave tudi povsem drugače kot so zapisana. Kot na primer to, da država ni dolžna skrbeti za verske skupnosti v bistvu pomeni, da je dolžna skrbeti za verske skupnosti. Saj je US določilo, da verska skupnost ni samo verska skupnost, s tem, ko je potrdilo zakon, ki pravi , da so verske skupnosti hkrati tudi splošnokoristne skupnosti, ki pa niso ločene od države in posledično tudi verske skupnosti po tolmačenju US niso ločene od države.
Ustavno sodišče lahko spremeni tudi temelj na katerem je nastala slovenska država , to je slovenski jezik. Uvedlo je spremembo pomena nekaterih besed kot na primer to, da izraz ločenost države od verske skupnosti po novem več ne pomeni ločenosti ampak pomeni , da sta si navedena dva dolžna medsebojno pomagati, vzajemno sodelovati in se prepletata.
Ločenost, ki naj bi po novem pomenila svoj nekdanji proti pomen , naj bi namreč v bistvu pomenila samo to, da se država ne sme vmešavati v pravice verskih skupnosti , da si same predpišejo verske obrede. In obratno.
Ustavno sodišče se lahko včasih dela tudi norca iz slovenske Ustave, države in Slovencev oziroma je lahko hudomušno, saj je tem, ko je sicer prikrito pa vendar očitno, Slovenijo izenačilo s srednjeveško Turčijo, storilo prav to. Namreč otomanska Turčija se enako kot tudi država Slovenija ni vmešavala v potek obredov in notranjo ureditev različnih verstev na svojem ozemlju.
Duhovnik X mi je zatrjeval še to, da si US lahko vzame tudi pravico , da ne upošteva ustave. Kljub temu pa je menil , da bi bilo prav, če bi odredilo, da se mi izplača odškodnina, saj bi bilo sicer nujno spremeniti Ustavo v tem smislu, da verske skupnosti ne bi bile več ločene od države oziroma, da se določi katere so in katere niso ali, da se določi katera je uradna državna cerkev.
Na moje vprašanje, če dobim račun za plačanih 1000 € je dejal, da za verske skupnosti račun ni potreben, ker so one v tem pogledu nad državo in nad vsemi drugimi pravnimi subjekti.
Rekel pa je tudi da, če to ne želim, se v zahtevku za vračilo 1000 € , ki sem mu jih plačal ne rabim izjasniti katere vere sem, da mi to zagotavlja ustava . Dejal je, da ustavno določilo o pravici , da se ne izjasniš o svoji veri še velja, ker ga ustavno sodišče za enkrat še ni razveljavilo, oziroma še ni sprejelo tolmačenja, da ta člen v bistvu pomeni, da se državljan mora izjasniti o svoji veri.
Prosim državo, da mi povrne zahtevani znesek, saj bom le tako enakopraven z v uvodu omenjenim znancem, katerega žena je zaposlena v SV in za njegovo versko oskrbo skrbi vojaški kurat, ki ga plačuje država.
Franc K.