Republika Slovenija
Ministrstvo za javno upravo
Ljubljana
ZADEVA: Pobuda za zakonsko urejanje ustavne pravice do peticije
ZVEZA: Vaš dopis z dne 29.6.2016, št. 007-460/2016/2
Spoštovani!
Zahvaljujemo se vam za odgovor na našo pobudo za zakonsko urejanje ustavne pravice do peticije.
Menite, da posebno zakonodajno urejanje pravice do peticije ni nujno oziroma ne bi nujno doprineslo k bolj učinkovitemu izvrševanju te pravice, kar naj bi izhajalo iz mnenja Vlade RS in s čimer se očitno strinja tudi naslovno ministrstvo.
Takšno mnenje nas je začudilo in smo nad njim razočarani. Ne moremo verjeti, da vlada in naslovno ministrstvo trdita, da je ureditev omenjene ustavne pravice ustrezna, več kot 50.000 podpisnikov naših štirih peticij pa ni dobilo vsebinskega odgovora od Državnega zbora RS, na katerega so bile peticije naslovljene in tudi izročene. Tudi Vlada RS na iste peticije ni reagirala, »zganila« se je šele na posredovanje Varuha človekovih pravic. Državni zbor pa noče vsebinsko odgovoriti tudi na posredovanje Varuha človekovih pravic. Ne razumemo, kje je tu ustrezna in učinkovita ureditev sporne pravice, če najvišji državni organ ignorira približno 50.000 državljanov, drug najvišji državni organ pa se »zgane« šele na posredovanje Varuha človekovih pravic.
Menite, da je dovolj, da se lahko uporabi sodno varstvo v primeru kršitve te pravice oz. da je spletno orodje »Predlagam vladi« tisto orodje, ki še dodatno pripomore učinkovitemu izvrševanju ustavne pravice do peticije. Takšno stališče nas čudi.
Spletno orodje »Predlagam vladi« nima kaj dosti skupnega z ustavno pravico do peticije, saj je usoda predloga oz. peticije odvisna od števila glasov ZA, ki jih dobi. Torej: če ni dovolj glasov, peticija oz. predlog nista obravnava pri naslovnem organu. Ustavna pravica do peticije pa je v tem smislu nepogojna pravica in ne potrebuje nekega posebnega kvoruma, da jo naslovni državni organ mora obravnavati in dati vsebinski odgovor. Tudi sodno varstvo pravice do peticije ne pripomore kaj dosti k učinkoviti realizaciji predmetne pravice, še posebej, ker je to pot, ki zahteva denarna sredstva za sodne takse, odvetnike …, pa še izid je negotov, saj ni jasno, v kakšnem roku mora biti dan odgovor na peticijo. Razen tega pa je znano, da so sodni postopki dolgotrajni in morebitni uspeh v pravdi ne bil več bistven, ker bi npr. dogodek, ki je bistvo peticije, bil že zdavnaj mimo. Zato menimo, da je bistveno, da se z zakonom določi način uresničevanja ustavne pravice do peticije, še posebej, ker se lahko v zakonu s kaznovalnimi določbami »prisili« organ oz. odgovorno osebo organa k »resnosti« pri odgovarjanju na peticije državljanov. Za pripravo in sprejem zakona ni potrebno kašnih posebnih sredstev niti angažmaja strokovnjakov, ker so zadeve zelo enostavne. Da imata dve državi v EU predmetno pravico tudi zakonsko urejeno, dokazuje, da Slovenija ne bi bila osamljen primer v EU, če bi sprejela predlagani zakon. S tem bi država sigurno utrdila pravno varstvo predmetne pravice in ljudem naredila še bolj prijazno državno upravo.
Na podlagi navedenega predlagamo, da spremenite svoje stališče glede naše pobude in vladi predlagate sprejem predlaganega zakona. Ker mnenja niso večna, mnogokrat pa so napačna, je mogoče, da si bo vlada premislila, še posebej če bo naslovno ministrstvo dobro utemeljilo svoj predlog. Pri tem lahko ministrstvu pomagamo tudi mi.
Hvala in lep pozdrav!
Koalicija za ločitev države in cerkve