KOALICIJA ZA LOČITEV DRŽAVE IN CERKVE
LJUBLJANA
Spoštovani!
Ministrstvo za pravosodje je našemu ministrstvu v pristojno reševanje odstopilo vaš dopis z dne 10.6.2016, iz katerega izhaja vaša pobuda za zakonsko urejanje ustavne pravice do peticije iz 45. člena Ustave Republike Slovenije, pri čemer opozarjate tudi na mnenje Varuha človekovih pravic, izraženo v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic RS za leto 2015.
V zvezi s predmetnim vprašanjem, torej nujnosti oziroma potrebe po zakonskem urejanju ustavne pravice do peticije, je Vlada Republike Slovenije že v zvezi z vsebinsko podobnim priporočilom Varuha človekovih pravic, ki ga je ta podal januarja 2015, sprejela mnenje št. 09304-1/2015/13, na 24. redni seji dne 26. februarja 2015, ki ga povzemamo v nadaljevanju.[1]
45. člen Ustave Republike Slovenije določa, da ima vsak državljan pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Gre za človekovo pravico, zato za njeno uresničevanje velja določba 1. odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije, po kateri se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave. Učinkovito izvrševanje pravice do peticije pomeni, da se mora državni organ, na katerega je naslovljena, do nje opredeliti in svojo opredelitev sporočiti vlagatelju. Kot človekovi pravici, ji ustava zagotavlja tudi sodno varstvo (4. odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije). V Državnem zboru Republike Slovenije je za reševanje peticij, pobud ali vlog državljank in državljanov ustanovljena Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.
Iz primerjalno-pravnih pregledov uresničevanja pravice do peticije v drugih državah, izhaja, da je v večini držav članic EU pravica do peticije zapisana v ustavah ter da je zgolj v Republiki Litvi in v Zvezni republiki Nemčiji izvrševanje pravice do peticije urejeno s posebnim zakonom.
Vlada Republike Slovenije meni, da je slovenska ureditev pravice do peticije, v skladu s katero se ta pravica izvršuje neposredno na podlagi Ustave Republike Slovenije, ustrezna in v splošnem primerljiva z državami članicami Evropske unije. K učinkovitemu izvrševanju pravice do peticije v zadnjem času dodatno pripomore tudi uporaba spletnih orodij kot je “Predlagam Vladi”. V skladu z navedenim Vlada Republike Slovenije meni, da posebno zakonodajno urejanje pravice do peticije ni nujno oziroma ne bi nujno doprineslo k bolj učinkovitemu izvrševanju te pravice.
S spoštovanjem,
mag. Tanja Bogataj
državna sekretarka
__________
[1] Celotno mnenje vlade je dosegljivo na spletu, pod naslovom : »Mnenje Vlade Republike Slovenije o priporočilu Varuha človekovih pravic RS za zakonsko ureditev pravice do peticije«.
Številka: 007-460/2016/2
Datum: 29. 6. 2016
ZADEVA: Pobuda za zakonsko urejanje ustavne pravice do peticije
ZVEZA: Vaš dopis z dne 10.6.2016