Varuh človekovih pravic
Ljubljana
3.6.2016
Spoštovani!
Zahvaljujemo se vam za odgovor v predmetni zadevi pod št. 1.3 -4 /2015 -6 – AD z dne 12.1.2016.
V svojem odgovoru navajate, da zaključujete, da je Urad predsednika RS naš predlog upošteval, saj se je odzval na našo prošnjo, kajti z urada predsednika smo prejeli povabilo za sestanek z vodjo kabineta in svetovalcem predsednika. To ne drži, kajti mi nismo zaprosili za sprejem pri vodji kabineta in svetovalcu predsednika, temveč pri predsedniku republike. Čudi nas, da enačite vodjo kabineta in svetovalca predsednika s predsednikom republike. Dejstvo torej je, da predsednik republike ni ugodil naši prošnji oz. upošteval našega predloga za sprejem pri predsedniku države.
Tudi se ni mogoče strinjati s tistim delom vašega odgovora, ki se glasi:
Glede vaših navedb, da je predlagano vabilo z urada predsednika pomenilo kršitev vaših pravic, ker vas predsednik republike ni hotel osebno sprejeti oziroma vam ni pojasnil, zakaj vam ni odgovoril na vašo prošnjo za sprejem, pa pojasnjujemo, da po mnenju Varuha sestanek s predsednikom republike ni pravica, ki bi bila oprta na zakon, niti ni katera izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi jo zagotavljala slovenska ustava ali kateri izmed mednarodnih dokumentov s področja človekovih pravic, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Vabilo na sestanek s predsednikom republike po mnenju Varuha sodi v polje proste presoje predsednika republike, zato zavrnitve tudi ni dolžan pojasnjevati. Vabilo je privilegij vabljenega, njegova zavrnitev pa po mnenju Varuha ne predstavlja kršitve katere izmed človekovih pravic.
Naše mnenje je, da noben državni organ nima polje proste presoje, kot vi navajate, pa čeprav to polje v določenih primerih priznava slovenski pravni red, saj je njegovo delovanje določeno z ustavo, zakoni in drugimi predpisi. Ustava med drugim vsebuje široko paleto pravic posameznikov in le-te mora vsak državni organ spoštovati. Tako mora državni organ pri vsakem svojem ravnanju spoštovati vse pravice tistega, ki se obrne nanj: ali ustno ali.pisno To med drugim pomeni, da mu mora odgovoriti. Če tega ne stori, ga poniža in tako krši njegovo dostojanstvo. Če ne bi bil odgovor obveza organa, ki izhaja iz dostojanstva človeka, potem tudi Uredba o upravnem poslovanju ne bi določila, da mora organ, ki prejme dopis neke osebe, nanj odgovoriti in to celo v 15 dneh. Odgovor državnega organa, ki prejme neko pisanje posameznika, je torej njegova obveza, ki izhaja iz dostojanstva tistega, ki je poslal pisanje. Predsednik republike na našo vlogo sploh ni odgovoril, kar pomeni, da je kršil dostojanstvo članov koalicije. Da je odgovoril na vaše posredovanje v tem primeru ni pomembno.
Nadalje menite, da vabilo na sestanek s predsednikom republike po vašem mnenju sodi v polje proste presoje predsednika republike, zato zavrnitve tudi ni dolžan pojasnjevati. Vabilo je privilegij vabljenega, njegova zavrnitev pa po mnenju Varuha ne predstavlja kršitve katere izmed človekovih pravic. Tudi s tem se ni mogoče strinjati. Kot že predhodno omenjeno, noben državni organ, pa tako niti predsednik republike nima polja proste presoje. Vse njihovo delovanje mora temeljiti na ustavi, zakonih in drugih predpisih. Iz ustavne pravice človekovega dostojanstva izhaja tudi pravica do enakopravnega obravnavanja oz. enakopravnosti. V slovenski ustavi je takšna pravica sicer posebej določena v 14. členu, vendar je tudi del človekovega dostojanstva oz. iz nje izhaja. Tudi če ne bi bilo čl. 14 slovenske ustave, bi bili ljudje med seboj enakopravni in to v smislu 34. člena ustave. Vabilo ni izraz privilegija vabljenega, temveč je to izraz spoštovanja, ki ga mora »čutiti« državni organ do tistega, ki je predlagal oz. zaprosil za sprejem pri državnem organu. Državni organ nima pravice odkloniti sprejem posameznika, saj bi bilo to nespoštljivo in bi tako kršilo dostojanstvo človeka. Spoštovanje posameznika s strani državnega organa je torej tudi vsebina človekove pravice do dostojanstva, ki jo določa slovenska ustava. Po drugi strani bi to pomenilo tudi odklonitev posameznika kot dela ljudstva, ki ima v Sloveniji oblast. Sicer pa se je mogoče vprašati, ali v demokratični družbi lahko obstajajo privilegiji, ki jih vi omenjate? Po našem mnenju ne. Zato menimo, da je predsednik republike tudi v tem primeru kršil pravico do dostojanstva oz. dostojanstvo članov koalicije.
Enako velja tudi za odgovor urada predsednika, ki je vabilo k vodji kabineta in svetovalcu predsednika obrazložil z besedami
na pogovor k vodji kabineta dr. Alji Brglez in svetovalcu predsednika akad. dr. Boštjanu Žekšu smo vas želeli povabiti, da bi lahko predsednika Republike natančneje seznanili z vašimi stališči in predlogi.
Da bi lahko dr. Alja Brglez in dr. Žekš natančneje seznanila predsednika republike z našimi stališči in predlogi, kot mi sami, je absurdno. In izraz skrajno poniževalnega odnosa do nas. Nesporno je, da gre za hudo kršitev dostojanstva članov koalicije. Predsednik republike si je pač moral nekaj izmisliti, da se nas je »odkrižal«. Kajti kaj bi rekli škofje, če bi sprejel člane Koalicije za ločitev države in cerkve, ki za katoliško cerkev predstavljajo utelešenje zla.
Spoštovani, mi vztrajamo pri tem, da so nam bile kršene osnovne človekove pravice, kot smo to navedli v naši osnovni vlogi in predlagamo, da na podlagi naših dodatnih navedb izvedete postopek, ki je za takšne primere predpisan v Zakonu o varuhu človekovih pravic.
Hvala in lep pozdrav!