Odgovor na pobudo Koalicije za ločitev države in cerkve za reorganizacijo verskega programa na RTV Slovenija in zamenjavo urednikov verskega programa na RTV Slovenija
Na Radiu Slovenija spoštujemo ureditev, ki jo glede tako občutljive tematike kot je verska svoboda in odnos med državo in verskimi skupnostmi določa ustava republike Slovenije.
Človekovo pravico do verske svobode in odnos med državo in verskimi skupnostmi v Republiki Sloveniji urejata ustava in zakon: tako pravico posameznika (urejajo jo 14., 16., 41., 46., 63. in 123. člen ustave) kot tudi kolektivno pravico, ki jo uresničujejo verske skupnosti in je določena v 7. členu ustave.
Verska svoboda posameznika je v okviru svobode vesti urejena v 41. členu Ustave Republike Slovenije (Ur. L RS, št. 33/91), ki zagotavlja pravico vsakega posameznika do svobodnega izpovedovanja vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju ter pravico staršev do verske in moralne vzgoje otrok. 16. člen ustave določa, da je z ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine izjemno dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. Vendar v drugem odstavku ne dopušča nobenega začasnega razveljavljenja ali omejevanje pravic, ki so določene v 41. členu. S tem ustava postavlja versko svobodo med posebej varovane ustavne pravice, ki terjajo absolutno spoštovanje uresničevanja. Poleg tega ustava prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere ali drugega prepričanja (1. odstavek 14. člena) in spodbujanje k verski neenakopravnosti ter razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti (63. člen). Ustava priznava tudi pravico do ugovora vesti (46. člen) ter dopušča, da državljani, ki zaradi svojih religioznih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških dolžnosti, sodelujejo pri obrambi države na drug način (123. člen). Ustava v 7. členu določa, da so država in verske skupnosti ločene, da so verske skupnost enakopravne ter da je njihovo delovanje svobodno.
Uredništvo za religije in verstva v okviru 3. programa Radia Slovenija je bilo ustanovljeno v skladu z veljavnim organigramorn javnega zavoda RTV SLO, sprejetim julija 2012. Deluje v skladu s vsakokratnim programsko poslovnim načrtom, ki ga potrdi Programski Svet RTV Slovenija.
Vsi poslušalci, tako verujoči kot neverujoči, prejemajo enake vsebine in poslušalcev in poslušalk ne delimo na verujoče ali neverujoče.
Predlog za zamenjavo urednika verskega programa na Radiu Slovenija jemljemo na znanje, se pa z njim ne strinjamo. Menimo namreč, da bi bil to nevaren precedens, saj bi po tej logiki neka druga skupina lahko predlagala zamenjavo nekega druga urednika.
Programskega direktorja Radia in Televizije, skladno s statutom, na predlog generalnega direktorja imenuje Programski svet. Direktorja Radia in Televizije razpišeta delovna mesta za odgovorne urednike programov in ti imenujejo urednike uredništev.
V kolikor bi prišlo do kršenja Zakona o RTV, statuta ali podrejenih aktov, obstaja natančno določena procedura, ki bi lahko v končni posledici pripeljala do zamenjave odg. urednika ali urednika. Zgolj na podlagi arbitrarne presoje je to nemogoče in bi pomenilo samovoljo.
V nadaljevanju podajamo pojasnilo pristojnega urednika Uredništva za religije in verstva na programu Ars.
V zvezi s pobudo navajam nekaj pojasnil in odgovorov, ki zadevajo verske vsebine na Radiu Slovenija. Skušal bom odgovoriti na dele zapisa (navedeni bodo v kurzivi), ki se nanašajo na določene podatke in sorazmernost.
Že kakšnih 20 let RTV Slovenija redno prenaša katoliške nedeljske maše, v zadnjem času pa tudi evangeličanske.
Radio Slovenija že vsa leta prenaša katoliško in evangeličansko (vsako šesto nedeljo) bogoslužje. Takšno odločitev je sprejel programski svet RTV SLO v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Razdelitev je narejena primerljivo z drugimi nacionalnimi radii, kjer prenašajo bogoslužje avtohtonih religij, oziroma religij okolja (religije, ki so temeljno so oblikovale kulturno in nacionalno identiteto določenega naroda); v srednji, zahodni In severni Evropi gre predvsem za razmerje med katoličani in Iuterani (evangeličani), ter anglikanci v Angliji. Razmerje je narejeno glede na proporcionalno zastopanost.
Pogovorna radijska oddaja Sedmi dan je še ena oddaja na RTV Slovenija, kjer prevladuje cerkvena biblijska ideologija, kar potrjujejo tudi mnogi naslovi oddaj: Marijine družbe, Magdalena Gornik – slovenska mistikinja?, Zakrament evharistije, 1. svetovna vojna: vojaški kurati …
Oddaje Sedmi dan so zasnovane religijsko in idejno raznoliko. Primer tem in naslovov: Islamski versko-kulturni center v Ljubljani – arhitekturna zasnova, Jom kipur- judovski praznik, Judje v Sloveniji, Islam in krščanstvo – Dragan Potočnik, Ramazan – muslimanski postni mesec, Hrana v muslimanskem mesecu ramazan, Dalajlama v Mariboru, Skupnost za zavest Krišne – Hare Krišna, Daoizem – tradicionalni in sodobni, Šamanizem, Perun in slovanska mitologija, Mitološka razsežnost slovenskih gora, Religije in ekologija, Danilo Turk – Država in verske skupnosti, Hitlerjev Bog, Duhovnost in logoterapija, Etika in religija, Šport in religija, Religija in človekova identiteta, Znanost, vera, etika – Jože Trontelj, Ekumenizem in medverski dialog, Nevidna religija – Borut Ošlaj, Vera in kultura, Sodobna pravoslavna duhovnost, Kopti, Vloga verskih skupnosti na področju etike – Miro Cerar, Ljudska pesem v iskanju presežnega…
V oddaji Šiizem v islamu, je bil gost dr. Ocvirk, takratni katoliški duhovnik in znan cerkveni profesor s teološke fakultete. Katolik je govoril o islamu: Kako ga je moral predstaviti?
Profesor dr. Drago Ocvirk je bil strokovni sodelavec ob izzidu slovenskega prevoda knjige Šiizem v islamu, ki jo je napisal eden najpomembnejših mislecev v šiizmu 20. stoletja, Muhammad Husein Tabatabai. Dr. Ocvirka je že večkrat gostila tudi Islamska skupnost; bodisi kot predavatelja, sogovornika na okrogli mizi, ali kot avtorja člankov islamskih zbornikov. Profesorje namreč cenjen poznavalec islama z akademsko izobrazbo.
Podobno kot za oddajo Sedmi dan je mogoče reči tudi za radijsko oddajo Sledi večnosti, kjer bistvo oddaje odkrivajo naslovi, kot so 200 let ponovne vzpostavitve jezuitov, Vatikanski arhivi, Sem duhovniki, Dies natalis Ecclesiae, 200 let brezjanske Marije …
Tudi novejša oddaja Sledi večnosti je religijsko in idejno raznolika o čemer govorijo naslovi sami: Pojem duhovnosti, Kaj je čas?, Budizem, Odnos religij do trpljenja, Obsmrtne izkušnje, Boko haram, Zen budizem, Nogomet kot religija?, Vera in kultura, Templeton nagrada, Islamska skupnost v Sloveniji – organizacija, Bahajska skupnost, Vojna in religije, Hinduizem – praznik divali…
Največkrat smo obravnavali temeljne pojme, ki se nanašajo na področje duhovnosti, vere in religije. Redno sodelujejo filozofi, sociologi, teologi, zgodovinarji, prihologi. Velikokrat pa so v oddajo vključene tudi ankete in izjave predstavnikov različnih verskih skupnosti. Naj jih naštejem le nekaj, ki jih je (poleg katoličanov) v zadnjem dobrem letu sodelovalo: evangeličani, pravoslavni, muslimani, judje, budisti (Budistična skupnost Dharmaling), Hinduistična skupnost, Bahajska skupnost, Skupnost za zavest Krišne – Hare Krišna, mormoni, Jehovove priče, adventisti, binkoštne cerkve…Približno vsak mesec pa v oddaji Sledi večnosti predstavimo tudi eno od registriranih verskih skupnosti.
V številnih oddajah obravnavamo teme, ki so neposredno povezane z nacionalno kulturno dediščino (njeno ohranjanje in varovanje je eno od temeljnih poslanstev javnega zavoda RTV); zgodovinske osebnosti, umetniška dela posebnega pomena…
To velja tudi za oddajo Musiča Sacra. Poleg največjih imen svetovne klasične glasbe, kot so Palestrina, Bach, Handel, Verdi, Čajkovski, je v oddaji tudi glasba najpomembnejših slovenskih avtorjev sakralne glasbe. V oddaji pa smo imeli tudi že tibetansko klasično glasbo, pravoslavno vokalno glasbo in islamsko glasbo. Prevladuje pa Zahodna klasična glasba, tudi zato, ker je to splošna raven programa ARS.
Poleg rednih oddaj v uredništvu pripravljamo tudi oddaje, reportaže in prispevke za druge programske enote. Prim.: Hindujski praznik Navaratri, Holi, Divali, muslimanski praznik Kurban bajram in hadž – romanje v Meko, Kaaba – Islamski simbol monoteizma, judovski praznik hanuka, Tibetansko novo leto….
V Uredništvu za religije in verstva upoštevamo profesionalna novinarska načela, novinarsko etiko ter Zakon o RTV. Vsebine povezane z novinarskim delom so podane informativno in strokovno. Redno pokrivamo praznike največjih svetovnih religij, ter pomembnejše dogodke verskih skupnosti v Sloveniji. Kot že omenjeno, pa mesečno predstavljamo tudi posamezno versko skupnost.
Miha Lampreht, direktor Radia Slovenija
Boštjan Debevec, urednik uredništva za religije in verstva
Matej Venier, odg. urednik programa Ars
Datum: Ljubljana, X. 4, 2015
Številka: Radio-2015-021