Spoštovani,
seznanjeni ste, da Varuh človekovih pravic RS (Varuh) obravnava vašo pobudo, v kateri ste se na nas obrnili s prošnjo za posredovanje pri pridobitvi odgovora Vlade RS na »pobudo za spremembo predpisov v zvezi z religiozno duhovno oskrbo v Slovenski vojski – izločitev vojaških kuratov kot državnih uslužbencev iz Slovenske vojske« z dne 3. 5. 2015.
Varuh je ocenil, da vaša »pobuda za spremembo predpisov v zvezi z religiozno duhovno oskrbo v Slovenski vojski – izločitev vojaških kuratov kot državnih uslužbencev iz Slovenske vojske« predstavlja pobudo splošnega pomena in ima zato naravo peticije iz 45. člena Ustave RS. Stališče Varuha je, da pravica do peticije državljanov pomeni dolžnost državnega organa, ki je njen naslovnik, da se v okviru svojih pristojnosti do vsebine predloga v razumnem roku opredeli. Varuh je vladi zato predlagal, da ne glede na okoliščino, da vam je Ministrstvo za obrambo že posredovalo odgovor na peticijo, to stori tudi sama, saj je bila prav vlada naslovnik vaše peticije.
Vlada nam je sporočila, da predloga Varuha ne bo upoštevala. Pri tem se je sklicevala na 7.a člen Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Poslovnik), v skladu s katerim generalni sekretar vlade zadeve, ki jih na vlado naslovijo nepooblaščeni predlagatelji, odstopi v reševanje pristojnemu resornemu organu ali vladni službi. Generalni sekretar vlade je ocenil, da je vaša peticija zadeva nepooblaščenega predlagatelja in jo v skladu s Poslovnikom odstopil Ministrstvu za obrambo.
Varuh se s takšnim načinom obravnave vaše peticije ni strinjal, zato smo na vlado naslovili mnenje, v katerem smo najprej kratko povzeli Varuhovo razumevanje pravice do peticije. Pravica do peticije je človekova pravica iz 45. člena ustave. Z vsebinskega vidika pomeni, da ima državljan pravico vložiti peticijo, državni organ, ki je njen naslovnik, pa ima dolžnost, da se v okviru svojih pristojnosti do vsebine predloga v razumnem roku opredeli. Pomemben je tudi formalni vidik pravice do peticije. Pravica do peticije je človekova pravica, skladno z določbo drugega odstavka 15. člena ustave pa je formalno ustrezna pravna podlaga za ureditev načina izvrševanja pravice do peticije lahko le zakon, ne pa tudi npr. Uredba o upravnem poslovanju, Poslovnik ali Dogovor o načinu dela Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti (Komisija).
Vladi smo sporočili, da se morda lahko strinjamo, da bi bila vsebinska obravnava vsake peticije, ki jo prejme Vlada, zamudna in neekonomična, vendarle pa menimo, da je s formalnega vidika pravico do peticije, tako kot katerokoli drugo človekovo pravico, nedopustno omejevati na podlagi določil aktov, ki niso zakon.
Varuh vsakršno omejevanje pravice do peticije, ki temelji na podzakonskih aktih, razume kot kršitev pravice do peticije. Ocenili smo, da to velja tudi za vaš primer, ko na vašo peticijo z dne 3, 5., niste prejeli odgovora vlade.
Vlado smo ponovno opozorili na potrebo po sistemski in zakonski ureditvi pravice do peticije. Izpostavili smo, da zakonsko ureditev pravice terjajo tudi nekatera odprta vsebinska vprašanja. V zvezi z obravnavo vaših peticij iz julija 2012, decembra 2013 ter julija 2014 smo spomnili na neenotno prakso državnih organov pri obravnavi peticij ter posebej tudi na problematiko obravnave vaših peticij na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti (podrobneje o tem glej dopisa Varuha št. 1.3 – S / 2014 – 8 – AD z dne 19.3. 2015 ter št. 1.3 – 6 / 2014 -14 – AD z dne 29. 6. 2015).
Varuh je vladi še predlagal, da dokler zakon ne bi uredil postopanja s peticijami, ki jih prejme na svoj naslov Vlada RS, dopise, s katerimi vlada peticije odstopa v reševanje pristojnim ministrstvom ali vladnim službam, vlada v vednost posreduje tudi vlagatelju peticije. Tako bo avtor peticije vedel, od koga lahko pričakuje odgovor, Predlagali smo še, da bi bilo primerno v tem dopisu navesti tudi rok, v katerem pošiljatelj lahko pričakuje odgovor.
Vlada nam je odgovorila, da bo svoje dopise, s katerimi peticije državljanov odstopa v reševanje pristojnim ministrstvom ali vladnim službam, posredovala v vednost tudi vlagateljem peticije in pri tem navedla rok za odziv organa. Glede Varuhovega predloga za sistemsko ureditev pravice do peticije pa vlada vztraja na stališču, ki smo vam ga predstavili v dopisu št. 1.3-6 / 2014 – 8 – AD z dne 19. 3. 2015 pod točko 4 in torej ne bo predlagala sprejem zakona.
V obravnavani zadevi vlada ni upoštevala predloga Varuha, da vam odgovori na vašo peticijo z dne 3. 5. 2015. Seznanjeni ste, da predlogi Varuha niso zavezujoči in da Varuh na podlagi svojih pooblastil nima možnosti, da državni organ, ki ne spoštuje njegovih predlogov, prisili k določenemu ravnanju. Ponovno vas tudi seznanjamo, da je sodno varstvo zoper kršitev pravice do peticije zagotovljeno na podlagi drugega odstavka 157. čiena Ustave RS.
Stališče in mnenje Varuha o pravici do peticije bomo predstavili v letnem poročilu Varuha za leto 2015. Varuh bo vztrajal pri priporočilu za sprejem zakona, ki bi opredelil vsebino pravice do peticije in dolžnosti njihovih naslovnikov.
Številka: 1.3-5/2015-7-AD
Datum: 22.09.2015