Koalicija za ločitev države in cerkve je na Vlado Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) naslovila Peticijo za popolno obdavčitev Katoliške Cerkve z dne 23. 12. 2013, ki vsebuje zahtevo za obdavčitev plačil za verske storitve in prostovoljnih prispevkov, obdavčitev nepremičnin v lasti cerkve (ne glede na to, ali se uporabljajo za versko ali drugo dejavnost), obdavčitev vsega podarjenega in podedovanega premoženja, obdavčitev zemljišč in gozdov kot luksuza, saj le-ti niso predmet njene dejavnosti, obdavčitev nepridobitne dejavnosti cerkvenih pravnih oseb (tako kot velja za druge). Hkrati se s peticijo zahteva enakost pred zakonom tako, da bo vsaka cerkvena pravna oseba dolžna posredovati pristojnemu državnemu organu davčne obračune in da bo nad poslovanjem cerkvenih pravnih oseb vzpostavljena kontrola njihovega poslovanja.
Registrirane cerkve in druge verske skupnosti v (nadaljnjem besedilu: verske skupnosti) so v skladu s slovensko zakonodajo Zakonom o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZVS) pravne osebe zasebnega prava, verski uslužbenec verske skupnosti pa je pripadnik registrirane verske skupnosti, ki se v svoji verski skupnosti izključno in v celoti posveča versko-obredni, versko-dobrodelni, versko-izobraževalni in versko-organizacijski dejavnosti v skladu z ureditvijo te verske skupnosti. Pomembno izhodišče za davčno obravnavo cerkva oziroma verskih skupnosti in verskih uslužbencev pa je enaka obravnava vseh verskih skupnosti, med katere spada tudi Katoliška Cerkev.
Obdavčitev verskih skupnosti se dotika raznovrstnih davčnih področij. Osnovni zakon o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb (med katere spadajo, kot navedeno že zgoraj, tudi verske skupnosti) je Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13 in 50/14; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2), ki v 9. členu določa posebno davčno obravnavo dohodkov t. i. nepridobitnih pravnih oseb, med katere sodijo tudi verske skupnosti. V skladu s to posebno davčno ureditvijo so te osebe oproščene plačila davka od dohodkov iz opravljanja nepridobitne dejavnosti. Mednje se v skladu s Pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/07 in 68/09) štejejo zlasti donacije, članarine, volila, dediščine, sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov ter namenska javna sredstva, davek pa se plača od dohodkov iz pridobitnih dejavnosti (doplačila uporabnikov za storitve, obresti, dividende, dohodki od prodaje blaga in storitev, najemnine, dohodki od odsvojitev osnovnih sredstev). Ureditev, po kateri so nepridobitne pravne osebe oproščene plačila davka, velja za vse istovrstne zavezance (npr. tudi društva, ustanove, zavode, politične stranke), ne samo za verske skupnosti, s čimer je zagotovljena enakopravna davčna obravnava vseh teh zavezancev in uresničeno ustavno načelo enakosti pred zakonom. V kolikor verska skupnost opravlja tudi pridobitno ekonomsko aktivnost (na primer kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, predelavo rastlin, proizvodnjo lesnih izdelkov itd.), jo lahko izvaja le v okviru ustrezne samostojne organizacijske oblike (pravne osebe), ki se za davčne namene obravnava enako kot vse druge pravne osebe.
Davčne obračune pa morajo v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14) predložiti tudi davčni zavezanci, oproščeni plačila davka v skladu z 9. členom ZDDPO-2, torej tudi verske skupnosti.
V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) se verske skupnosti štejejo za davčne zavezance v zvezi z opravljanjem ekonomske dejavnosti in so v zvezi z dobavami blaga in storitev, ki jih opravijo v okviru opravljanja te dejavnosti, dolžne zaračunati in obračunavati davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV). So pa te osebe, tako kot vsi ostali davčni zavezanci za DDV, oproščene plačila davka v zvezi s prodajo objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni (razen, če je dobava opravljena, preden so objekti prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali je če dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma vselitve), in pa zemljišč (razen stavbnih zemljišč). So pa te osebe oproščene obračunavanja DDV v zvezi z opravljanjem verske duhovne oskrbe in socialno varstvenih storitev, pri čemer pa jim v sistemu DDV kot oproščenim izvajalcem ni priznana pravica do odbitka DDV v zvezi z njihovimi nabavami blaga in storitev. Predmet DDV tudi niso zneski, ki jih davčni zavezanci izplačajo osebam, ustanovljenim za opravljanje verske dejavnosti (enako pa velja tudi za osebe, ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne in sindikalne dejavnosti, s čimer je zagotovljena enaka davčna obravnava vseh teh zavezancev in uresničeno ustavno načelo enakosti pred zakonom), in pri tem ne gre za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev. Navedena obravnava verskih skupnosti v sistemu DDV je usklajena z zavezujočim pravnim redom EU.
Verske skupnosti (enako kot vsi drugi prodajalci nepremičnin) so v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičninah v skladu z Zakonom o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS,
št. 117/06) dolžne plačevati davek na promet nepremičnin. So pa verske skupnosti, enako kot vsi drugi davčni zavezanci, oproščene plačevati ta davek v zvezi s prenosom nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika (pod pogojem, da je le-ta dostopen javnosti in namenjen izvajanju kulturne dejavnosti).
Verske skupnosti so prav tako brez izjem v primeru prodaje zemljišč za gradnjo stavb zavezanci za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti, uveden z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14 in 95/14), s katerim se obdavčuje kapitalski dobiček od prodaje zemljišč, ki se ob odsvojitvi štejejo za zemljišča za gradnjo stavb.
Verske skupnosti niso davčni zavezanci v skladu z Zakonom o davku na dediščine in darila (Uradni list, št. 117/06).
V skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89; Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr in Uradni list RS, št. 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1) se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
Davčna obravnava dohodka verskih delavcev je urejena v Zakonu o dohodnini (Uradni list RS,
št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US in 50/14; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2). V skladu s četrtim odstavkom 38. člena ZDoh-2 se za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja šteje tudi dohodek verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo, ki nima vseh elementov delovnega razmerja, v višini, ki ga določi vlada, pri čemer dohodek ne sme biti manjši od zneska, ki zagotavlja socialno varnost v Republiki Sloveniji, in ne večji od zneska minimalne plače v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo. V skladu z Uredbo o določitvi dohodkov verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo (Uradni list RS, št. 136/06) je verski delavec posameznik, ki vodi religiozne dejavnosti in obrede in za to ne prejema plačila za opravljeno delo. V skladu s to uredbo se dohodek za posamezne skupine verskih delavcev določi v naslednjih zneskih, in sicer:
– za škofe, v višini minimalne plače v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo;
– za župnike, ki so po letopisu verske skupnosti odgovorni za več kot 5000 vernikov, in duhovnike, ki so odgovorni za več kot 5000 vernikov, v znesku, ki je enak 65 odstotkom minimalne plače;
– za verske delavce, ki niso našteti v prejšnjih točkah, v znesku, ki je enak osnovnemu znesku minimalnega dohodka, ki ga enkrat letno objavlja minister, pristojen za socialno varstvo, v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo.
Pri pripravi specifičnih zakonskih rešitev (pavšalni sistem določanja dohodkov verskega delavca) v zvezi z dohodki verskih delavcev je bilo ugotovljeno, da verske skupnosti različno pristopajo k urejanju razmerja s svojimi verskimi delavci. Predvsem v Katoliški Cerkvi velja, da le-ta duhovniku ne izplačuje plače, temveč duhovnik zadrži določena plačila za svojo porabo, preostali del pa odvede verski skupnosti. V kolikor pa ima razmerje verski delavec – cerkev oziroma verska skupnost vse elemente delovnega razmerja, se dohodek verskega delavca obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja.
Na podlagi celovite predstavitve sistema obdavčenja verskih skupnosti in verskih delavcev vlada meni, da je davčna obravnava le-teh v slovenskem pravnem redu ustrezno urejena.
Mag. Darko Krašovec
generalni sekretar
Številka: 09304-1/2015/11
Datum: 26. 2. 2015